Barbara Krajnc
Vse pogosteje slišimo in beremo, kako pomembna je igra za razvoj veščin, tako tistih, povezanih s strokovnim znanjem, kot drugih, splošnih, osebnostnih, mehkih veščin in vrlin. V preteklosti je veljalo, da je igra pomembna predvsem pri vzgoji in razvoju otrok, zdaj pa vedno bolj spoznavamo, da to še kako velja in je pomembna tudi pri odraslih.

Pogosto slišimo stavek, da je pomemb- no ohraniti otroka v sebi. Zato je na- men tega članka osvetliti pomen vse- življenjskega učenja in izobraževanja

skozi igro in igrivost.

Kaj pravijo raziskave?

Letos objavljena raziskava Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) z naslovom »Trends Shaping Education 2019« (Trendi, ki vplivajo na izo- braževanje 2019) med drugim ugotavlja: »Povezava med izkušnjami, pridobljenimi skozi igro in učenje, kaže na to, da je lahko igrivost pomembna dopolnitev pri izobraževanju skozi celotno človekovo življenje.«1

Veliko raziskovalnega dela izvaja tudi Fundacija LEGO in v tako imenovani beli knjigi Učenje skozi igro – pregled dejstev, med drugim o igri in vseži- vljenjskem učenju ugotavlja: »In končno, današnji svet je negotov in se nenehno spreminja – od spreminja- nja kariernih in političnih pokrajin do vedno bolj digi- talnih gospodarstev in družbenega življenja. Nove teh- nologije pomenijo, da živimo in delamo na načine, ki pred dvajsetimi leti niso obstajali. Otroci potrebujejo veščine in miselnost, ki jim omogočajo, da stopijo v to negotovost, ustvarijo priložnosti zase in za svoje sku- pnosti ter se učijo skozi vse življenje. Z uporabo prepro- stih, a prepričljivih besed raziskovalcev Golinkoff & Hirsh-Pasek (2016), uresničevanje otrokovega potenci- ala ob tej negotovosti pomeni podpirati jih, da bodo srečni, zdravi, razmišljujoči, skrbni in socialni otroci, ki bodo jutri postali sodelovalni, ustvarjalni, kompetentni in odgovorni državljani.«2